Katja in Jaka

Bila je lepa sobota, lepa nevesta, lep dogodek in jaz. S fotoaparatom seveda. Ah, ja, sevda - bil je tudi ženin in kopica otrok. Pa sorodnikov, prijateljev, znancev. Pa še en prav lepo zaobljen trebušček!

Najbrž se pogosto zgodi pogosto, da poročni fotograf ne fotografira le mladoporočencev, temveč se v trebuščku skriva še en član novo nastajajoče družine. Včasih svatje to že vedo, spet drugič ne.
Prepričan pa sem, da pa se ne zgodi pogosto, da poročni fotograf naleti na poroko, kjer je mlada nevesta s trebuščkom, okrog nje pa skačejo že trije navihanci. Njeni seveda.
Fotografirati poroko, kjer je prisotno toliko otrok je čudovito, saj so otroci zelo simpatični, neizumetničeni in prisrčni. Na drugi strani pa je tudi velik izziv, saj to pomeni, da je težko zahtevati,
za mladoporočenca (in starša) hkrati gledata v objektiv, saj morata stalno spremljati še tri male prisrčne pošasti, ki se lovijo, podijo, padajo, se smejijo in še kakšno všpičijo vmes.

Pri tem mi nehote prihaja na misel tista šala: "Ja gospa soseda, od kdaj pa vi tako škilite?! - "Od kar sta moja dvojčka shodila!" Še dobro, da smo rojeni za življenje v dvoje,saj je to le še en argument.
Nevesta Katja in ženin Jaka sta bila prav postavna, simpatična in fotogenična, in ni videti, da bi kdo od njiju škili. Sta se pač že pred poroko naučila, kako se živi v dvoje in, da je zaradi tega življenje
lažje in lepše.

Tudi midva s Polonco se pridružujeva vsem neštetim čestitkam. Naj bo zdaj vez še bolj prava, še močnejša in naj cveti... Srečno