Na Martinovem prvem svetem obhajilu nisem bil "uradni" fotograf, sem pa vseeno izkoristil nedeljsko popoldne za nekaj portretov. No, tudi malo rekreacije mi ni škodovalo, saj sem jo glede na količine zaužite hrane nujno potreboval. Da opišem kako je, ko Gorenjc pride na dolenjsko kosilo: Najprej nam je Martin postregel s požegnanim kruhom, nato smo na mize dobili dve vrsti juhe. Sledile so obložene plošče na katerih je bilo meso in priloga v šestnajstih možnih različicah. Ko smo vse to pojedli smo predse dobili peciva in piškote vseh mogočih barv, oblik in okusov. Običajno kosilo bi se tukaj končalo, Dolenjsko kosilo pa se šele dobro začne. Nismo še izpraznili krožnikov s pecivom, saj jih je Majda pridno dopolnjevala, že so postregli s sadjem. Ko smo se najedli še sadja smo na mizo ponovno dobili obložene krožnike s sladico, med tem pa je (če bi bil sluajno kdo še lačen) gospodar zakuril žar in zapekel nekaj kilogramov skrbno pripravljenih "kremenat'lcov", hrenovk in na roke zvaljanih čevapčičev. In, če je praznovanje, seveda ne gre brez torte. Kar dveh tort, da je za vse okuse! Jaz sem jo izpustil, saj se je že pekla nova runda čevapčičev. Da pa ne pozabim omenit še izvrstnega cvička ki se je dobro prilegal prav vsem jedem. Majda in Edo še enkrat hvala za veliiiko gurmanskih užitkov. Zdaj grem pa nekaj pojest...
